Pozdravljeni!
Najprej se opravičujem, ker podobne teme nisem zasledila tukaj na forumu.
Veliko razmišljam in premišljujem, pa vseeno ne vidim pravega odgovora.
Z resnim fantom sva v zvezi že skoraj 3 leta on je star 24 jaz 21 , pred kratkim si je našel službo za določen čas in se zopet posvetil svoji veliki ljubezni, bodybuildingu, počasi misli opraviti izpit za osebnega trenerja in se posvetiti le temu , živeti od tega. Všeč mi je da ima cilje in se trudi maksimalno da jih doseže. Kar me moti je to ker je zopet začel uporabljati nedovoljene substance da si pomaga pri dosegu cilja(mišičasto telo), le te bodo na dolgi rok naredile več škode kot koristi, kot odrasla človeka se veliko pogovarjava o tem, o prihodnosti, družini, a tu me postane pošteno strah, Saj je velika možnost da otrok sploh ne bova mogla imeti. Ker se mu je že zgodilo da mu je prišlo vame , ampak se ni prijelo popolnoma nič :/ seveda je za zdaj še bolje tako,dokler se ne osamosvojim in lahko poskrbim za sebe. sama trenutno še zaključujem splošno maturo in kasneje mislim naprej na faks oz. po najkrajši možni poti najti službo , da bi se lahko preselila na svoje in začela ustvarjati družino. Sam o otrocih govori z velikim veseljem in včasih res čutim da jih želi imeti, spet drugič opazim da je ta njegova močna želja odšla nekam daleč stran. Sedaj se seveda v največji meri posveča sebi in svojim ciljem, tako da sem jaz nekje zadaj...niti ne vem kje. Toliko razmišljanja , toliko sekiranja,toliko vsega da res ne vem več kaj naj :(. Skrbi me več stvari:
Sama sem pač bolj tak človek, ker mi on res veliko pomeni dajem prednost njemu ko mi le čas dopušča. On pa je začel sedaj to izkoriščati,naj omenim še da najina zveza poteka bolj na daljavo ker je od mojega kraja oddaljen dobrih 90km , a vseeno ljubezen ne izbira kajne :)
sprašujem vas za nasvete:
Ker mu sama veliko govorim česa me je strah in česa se bojim, bi bilo bolje da preneham in uživam pač v tem kar imava? Čeprav se mi vedno bolj zdi da me bo zapustil ko bo dosegel kar pač hoče.
Spet se mi zdi da sem samo jaz tista ki zvezo drži skupaj(hodim tja ko imam čas, jaz sprašujem njega kdaj bi se lahko videla, ko mu slučajno omenim če bi prišel do mene pa mi odgovori v smislu(boš ti mene špikala..in podobno) na tej točki se mi potem zazdi da mu pomagam dovolj in mu nisem n razpolago vedno ko me rabi, inekcije so pri meni stvar ki je res ne prenesem ampak nebi tudi hotela se delat pametno in narediti vse kar reče, da na koncu ogrozim njegovo zdravje :S ne delam se da sem nekaj kar nisem.
Dečko tudi ne zna biti tako zelo pozoren, pokazat več nežnosti, da sploh ne govorim kako nizek libido ima..sicer razumem ampak on očitno ne vidi da bo tudi to uničilo najino zvezo, večkrat je brez volje ne samo do seksa, dotikanja,božanja nasplošno karkoli...sama nisem zahtevna in mu ne težim da mi mora kupovati stvari, me stalno voziti nekam..najbolj sem zadovoljna če ga imam lahko ob sebi in preživiva ta čas skupaj, v naravi, kjerkoli samo da sem z njim :)
mislim da je tudi sam ugotovil da me mučijo te stvari in me skoraj vsak dan večkrat sprašuje če ga ljubim, če sem samo njegova.. Je edini za katerega sem se tako trudila v življenju ker sem ga začutila,razume me in imava podobne interese.
kaj naj storim? pomagajte prosim :(
Bubaa
Najprej se opravičujem, ker podobne teme nisem zasledila tukaj na forumu.
Veliko razmišljam in premišljujem, pa vseeno ne vidim pravega odgovora.
Z resnim fantom sva v zvezi že skoraj 3 leta on je star 24 jaz 21 , pred kratkim si je našel službo za določen čas in se zopet posvetil svoji veliki ljubezni, bodybuildingu, počasi misli opraviti izpit za osebnega trenerja in se posvetiti le temu , živeti od tega. Všeč mi je da ima cilje in se trudi maksimalno da jih doseže. Kar me moti je to ker je zopet začel uporabljati nedovoljene substance da si pomaga pri dosegu cilja(mišičasto telo), le te bodo na dolgi rok naredile več škode kot koristi, kot odrasla človeka se veliko pogovarjava o tem, o prihodnosti, družini, a tu me postane pošteno strah, Saj je velika možnost da otrok sploh ne bova mogla imeti. Ker se mu je že zgodilo da mu je prišlo vame , ampak se ni prijelo popolnoma nič :/ seveda je za zdaj še bolje tako,dokler se ne osamosvojim in lahko poskrbim za sebe. sama trenutno še zaključujem splošno maturo in kasneje mislim naprej na faks oz. po najkrajši možni poti najti službo , da bi se lahko preselila na svoje in začela ustvarjati družino. Sam o otrocih govori z velikim veseljem in včasih res čutim da jih želi imeti, spet drugič opazim da je ta njegova močna želja odšla nekam daleč stran. Sedaj se seveda v največji meri posveča sebi in svojim ciljem, tako da sem jaz nekje zadaj...niti ne vem kje. Toliko razmišljanja , toliko sekiranja,toliko vsega da res ne vem več kaj naj :(. Skrbi me več stvari:
Sama sem pač bolj tak človek, ker mi on res veliko pomeni dajem prednost njemu ko mi le čas dopušča. On pa je začel sedaj to izkoriščati,naj omenim še da najina zveza poteka bolj na daljavo ker je od mojega kraja oddaljen dobrih 90km , a vseeno ljubezen ne izbira kajne :)
sprašujem vas za nasvete:
Ker mu sama veliko govorim česa me je strah in česa se bojim, bi bilo bolje da preneham in uživam pač v tem kar imava? Čeprav se mi vedno bolj zdi da me bo zapustil ko bo dosegel kar pač hoče.
Spet se mi zdi da sem samo jaz tista ki zvezo drži skupaj(hodim tja ko imam čas, jaz sprašujem njega kdaj bi se lahko videla, ko mu slučajno omenim če bi prišel do mene pa mi odgovori v smislu(boš ti mene špikala..in podobno) na tej točki se mi potem zazdi da mu pomagam dovolj in mu nisem n razpolago vedno ko me rabi, inekcije so pri meni stvar ki je res ne prenesem ampak nebi tudi hotela se delat pametno in narediti vse kar reče, da na koncu ogrozim njegovo zdravje :S ne delam se da sem nekaj kar nisem.
Dečko tudi ne zna biti tako zelo pozoren, pokazat več nežnosti, da sploh ne govorim kako nizek libido ima..sicer razumem ampak on očitno ne vidi da bo tudi to uničilo najino zvezo, večkrat je brez volje ne samo do seksa, dotikanja,božanja nasplošno karkoli...sama nisem zahtevna in mu ne težim da mi mora kupovati stvari, me stalno voziti nekam..najbolj sem zadovoljna če ga imam lahko ob sebi in preživiva ta čas skupaj, v naravi, kjerkoli samo da sem z njim :)
mislim da je tudi sam ugotovil da me mučijo te stvari in me skoraj vsak dan večkrat sprašuje če ga ljubim, če sem samo njegova.. Je edini za katerega sem se tako trudila v življenju ker sem ga začutila,razume me in imava podobne interese.
kaj naj storim? pomagajte prosim :(
Bubaa